Če pridejo legionelle  v pljuča človeka, potem jih zaznajo makrofagi (lastne celice telesa za obrambo). Te celice posrkajo (“požirajo”) legionele, tako da jih izločijo. Toda legionele se ugnezdijo, zaščitene so preko specialne sluznice, znotraj makrofagov,  in se tako ne morejo razmnoževati.

To se dogaja vse dokler makrofagne celice ne popokajo, in tako sproščajo na stotine dodatnih legionell. S tega razloga je potrebno vso vodo ki jo shranimo v rezervoarjih, vodo namenjeno zunanjemu tuširanju z vrečastimi tuši in ostale vodne sisteme, primerno zaščititi in obdelati. Za razliko od ostalih patogenih bakterij so relativno odporne proti kloru. Zato jih običajna doza aktivnega klora ne uniči, prav tako šoki izvedeni iz klorom niso dovolj učinkoviti za odstranitev Legionelle. 

Potek bolezni

Z »Legionella pneumophila« povzročena “legioneloza“ se začenja po navadi dva do deset dni po okužbi. Splošni občutek obolelosti je spremljan z bolečimi mišicami, lahko pa tudi z glavobolom. Zelo hitro se zviša telesna temperatura, ki se pretvori v  kašelj, v bolečino prsnega koša in trebuha (prsni koš in trebuh sta boleča) in kratko sapo.  

Če imajo okuženi telesno temperaturo med 39 ter 40°C, pokličemo zdravnika. Posamezni pacienti so zmedeni in brezčutni (apatični), kar pomeni, da je že napaden centralni živčni sistem. Hitrost sesedanja krvi je povišana, bela krvna zrnca, ter nezrele krvne celice so povišane, beljakovine in rdeča krvna zrnca se pojavljajo v urinu, ki se odražajo z motnjami funkcij jeter in ledvic.

 Pri devetdesetih odstotkih pacientov, rentgenske raziskave kažejo znake pljučnice. Okuženi se morajo večinoma stacionarno zdraviti. Če bolezen ustrezno ne zdravimo (recimo uporaba antibiotika), lahko umre dvajset odstotkov okuženih zaradi napredovanja pljučnice (rdeča zrnca v krvi ne prenašajo v pljuča dovolj kisika), ali pa umrejo zaradi šoka, česar vzrok, je vdor bakterij v krvni obtok. Preživeli okuženi okrevajo približno v osmih dneh.

Tudi po okrevanju bolezni, se okuženi lahko počutijo še več mesecev slabotno (šibko), lahko pa tudi nastane poškodba pljučnega tkiva.